Popraševanje po ekoživilih se med Slovenci vsako leto poveča za 20 do 30 odstotkov. Razlog, zakaj vedno bolj posegamo po ekoproizvodih, je večja ozaveščenost.
Pred časom mi je znanka dejala: »Jaz bi že posegala po ekoizdelkih, a kaj, ko nimam dovolj denarja. Tega si žal ne morem privoščiti!«
Postavlja se vprašanje: Je eko stil življenja res dražji? Naša družinska izkušnja nam pravi, da temu ni tako. V nadaljevanju predstavljam razloge za to trditev.
Cena ekoživil je sicer res ponavadi dražja od cene konvencionalno pridelanih in predelanih živil. Zakaj? Ker zahteva neprimerno več truda pri pridelavi kot konvencionalna, z dovoljenimi strupi prepojena hrana. Najcenejša sadje in zelenjava sta ponavadi škropljena do največjih dovoljenih mej ali celo čez, zato da je pridelka več in da se cene lahko spustijo tako nizko. Če njiva ni škropljena, je manj pridelka in zato je cena višja, da se pridelovalci sploh lahko preživijo. Na ekokmetiji, ki jo z družino pogosto obiskujemo, vedo povedati, kako težko je danes kmetu, ki se izogiba vsakršni kemiji, pridelati dober pridelek. Neprimerno bolj so na udaru raznim škodljivcem, plevelu in drobnim živalcam, ki vedo kaj je dobro in se izogibajo zastrupljenih monokulturnih njiv, zato pa raje izbirajo njive, ki niso prepojene s strupi in rastline, ki so tudi za njihov okus veliko bolj užitne.
Ekološko sadje, zelenjava in žita vsebujejo veliko manj ostankov pesticidov, v povprečju 30 % manj nitritov (ti se v telesu spreminjajo v rakotvorne nitrozamine, ki zavirajo resorbcijo vitaminov in mineralov) in veliko več esencialnih aminokislin, celo do 50% več antioksidantov, povprečno 30% več vitaminov in mineralov ter za tretjino več suhe snovi, s tem pa tudi bistveno več hranilnih snovi. To pomeni, da povprečni obrok iz rastlinskih ekopridelkov vsebuje neprimerno več hranil kot primerljivo velik obrok iz enakih pridelkov konvencionalnega porekla. Praktičen preizkus lahko opravite sami: poskusite solato iz kakega supermarketa in tisto neškropljeno, domačo.
Raznorazne alergije so danes v porastu. Hrana, pridelana brez kemije, je veliko manj alergena. Telo najbolje prenaša osnovne oblike beljakovin (takšne so v starih sortah žit, sadja in zelenjave). Z vnosom modificiranih beljakovin (gensko spremenjeni organizmi) se prisotnost alergij bistveno povečuje.
Torej kaj se nam bolj splača kupovati? To, kar bo pripomoglo k boljšemu ali tisto, kar bo pripomoglo k slabšemu zdravju? Tisto, kar bo v telesu pustilo koristne snovi ali tisto, kar bo za seboj pustilo tudi obremenilne smeti, ki so le ovira zdravju? Koliko denarja ste torej pripravljeni odšteti za to, kar škoduje vašemu zdravju?
Ste dovolj bogati, da lahko kupujete najcenejše izdelke? Ali se vam izplača kupovati zelo poceni vsebnostno prazne produkte, ki vas resda nasitijo, a zaradi takega »praznega« prehranjevanja hitreje zbolite in potrebujete zdravila ter ste na bolniški? Če potrebnih hranil, vitaminov in mineralov ne dobimo z živili, prej ali slej drago plačamo pomanjkanje. Kako? Tako, da odštejemo veliko denarja za prehranska dopolnila ali za zdravljenje posledic, ki se pojavijo prej ali slej. Smo potemtakem dovolj bogati, da svoje telo dnevno obremenjujemo? Smo tako bogati, da si lahko privoščimo veliko časa, denarja in zdravil, da si potem povrnemo zdravje? Na ta vprašanja si lahko odgovori vsak sam.
Z ekološkim prehranjevanjem ali hrano, ki jo sami pridelamo, lahko pravzaprav veliko privarčujemo. Z izbiro ekoloških živil v telo ne bomo vnašali škodljive kemije. V današnjem času je pravzaprav samo ekološko in bio-dinamično pridelana hrana zagotovilo za to, da ne bomo prisiljeni zaužiti množice pesticidov. Pozornost se splača, saj se bo naše ravnanje poznalo na trdnejšem zdravju. Raziskave kažejo, da imajo tisti, ki se izogibajo nevarnim izdelkom, že po nekaj mesecih v svojem telesu nekajkrat manj strupov kot povprečni zemljani. Otroci, hranjeni s konvencionalno hrano, imajo v telesu 6-krat večjo koncentracijo ostankov pesticidov v primerjavi z otroci, ki se v glavnem prehranjujejo z ekološko pridelano hrano! Vlada ZDA ocenjuje, da so ostanki pesticidov v hrani eden od treh glavnih tveganj za raka.
Rekli boste: »Pa saj si ne morem privoščiti višjih cen, pa čeprav so živila bolj zdrava!« Jaz vam odgovarjam: Seveda si lahko, a le pod pogojem, da se odpoveste nakupom sladkarij, rogljičkov, prigrizkov, gotovih namazov, omak, juh, prelivov in ostali industrijsko predelani (»mrtvi«) hrani in začnete dosledno kupovati samo naravno, nepredelano (»živo«) hrano. Kupujmo nepredelane surovine in iz njih naredimo čimveč sami, npr. namaze – ti so v trgovinah kar dragi. Doma jih lahko sami pripravimo hitro in enostavno, a hkrati še okusneje. Kruh nam tudi ne vzame veliko časa, sploh če ga delamo kar v ponvi na ognju. Pri mleku lahko ogromno prihranimo, če ga delamo sami (tu mislim na bolj zdravo sojino, ovseno, riževo, mandljevo in lešnikovo mleko). Tudi kupljeni kosmiči so veliko dražji od doma sestavljenih. Vse surovine, ki nam ostanejo od kosmičev, lahko premešane na kratko spečemo v pečici in že dobimo slastne energijske ploščice za trenutke, ko bomo v naglici izpustili kakšen obrok. Če kupujete jogurte, veste, da so sadni jogurti dražji od navadnih. Če nam okus navadnega ne prija, lahko sadnega naredimo sami tako, da navadnemu primešamo kakovostno marmelado ali vanj narežemo sveže sadje. Pa še veliko bolj zdrav in okusen bo. Tudi zdravilne lastnosti kalčkov so nam lahko zlahka dostopne. A ne kupujmo že pripravljenih, ampak jih kalimo sami. Za to ne potrebujemo dragega kalilnika, ampak navadno gajbico in navadno tetra plenico, na katero natrosimo semena, ki jih nekajkrat na dan stuširamo. V par dneh dobimo zdravja polne »bombe«, s katerimi obogatimo marsikatero jed. Kalčki so prava zakladnica mineralov, rudnin in drugih za zdravje pomembnih snovi. Sadje in zelenjavo pridelajmo sami ali kupujmo sezonsko kar pri kmetu, namesto dražjo v trgovinah. Veliko je divjerastlih rastlin, ki so nam na voljo popolnoma zastonj, npr. čemaž, kopriva, dežen, lopatica, regrat in navadna regačica, ki jo je povsod veliko, saj jo smatramo za plevel, pa je v resnici bolj zdrava od rastlin okrog katerih raste. Divjerastlo zelenje naj bo pogosteje na naših krožnikih in v naših sokovih, saj je izredno bogato s pomembnimi minerali in vitamini.
Če se ustavimo pri čistilih za dom, potem lahko vsi povemo, kako draga so. A za eko čiščenje zadostuje, če imamo vedno na zalogi samo dvoje: sodo in alkoholni kis. Z njima lahko očistimo praktično vse, od štedilnika, ploščic pa do straniščne školjke. To je zamenjava za kopico dragih, agresivnih čistil, pa še učinkovita je. Namesto dragega pralnega praška uporabimo raje zdravju prijaznejše pralne oreščke ali pralno kroglo. Oboje je neobremenilno za okolje in zdravje ter cenovno veliko ugodnejše.
Dostopna ekokozmetika spada v nižji ali srednji cenovni razred, ni pa dražja od konvencionalne kozmetike, polne kemije. Pri izbiri takšne kozmetike moramo paziti na certifikate, ki jih takšna kozmetika ima in s čimer proizvajalci dokazujejo, da je kozmetika resnično naravna. Zaradi večje moči naravnih sestavin, se je manj nanaša in v primerjavi s konvencionalno tudi manj porabi. Razlika v prid zdravju in prihranku je tudi to, da uporaba konvencionalne kozmetike kožo poleni, jo pahne v odvisnost in to najbolj opazite, če nekaj dni vaše priljubljene kreme ni na voljo. Koža v teh dneh postane bolj suha in ohlapna, kot je bila takrat, ko te kreme še niste uporabljali. Naravna kozmetika pa ne dela namesto kože in je ne potisne v odvisnost. Kožo hrani, spodbuja njene naravne mehanizme in ji pomaga povrniti njeno naravno ravnovesje. Nekaj uporabnih pripravkov pa lahko zopet preprosto naredimo sami brez večje umetnosti ali truda. Npr. ustno vodo ali večnamensko kremo, če smo le dovolj hitri in v sezoni naberemo zastonj zelišča, ki jih posušimo.
Ker imamo doma majhnega otroka, naj spregovorim še o igračah. Za zdravo, eko igranje odpade vsa svetleča in zveneča plastična (škodljiva) navlaka, ki ni tako poceni. Njihovo mesto naj zavzame nekaj preprostih, naravnih igrač. Sama vidim, da otrok za ustvarjalno igro ne potrebuje veliko – držimo se načela manj je več. Verjamem, da marsikdo od vas lahko to potrdi iz primera svojega otroštva. Še najraje se otrok igra z naravnimi igračami, kot so kamenčki, kostanji, želod, storži, kuhalnice in košarice za kruh. Ko postane malo večji, mu zadostuje nekaj lesenih kock, iz katerih dela stolpe, kakšna žoga in par knjig.
Eko način življenja je manj obremenilen za zdravje in okolje, preprostejši, skrbneje načrtovan, a tudi v večji užitek! Vabim nas, da spremembe izvajamo počasi in korak za korakom. Osvojitev vrha gore se začne s prvim korakom. Naj bo vaš korak v eko svet premišljen, a odločen!
Avtorica: Katarina Goričan Pokrivač
