Zakaj so neekološko pridelano meso in izdelki iz mesa neprimerna hrana za ljudi

Datum: 25.04.2013 | Avtor: Administrator

Avtor : Alois Kolar, Praktik & Svetovalec Naravnega Zdravja, Nutricionist

 

Antropologa Dr. Alan Walker kot Dr. Vaughn Brynt sta ugotovila, da je človek, kot ga slika ortodoksna znanost, lovec in mesojedec (ki na ognju peče grobo razkosane dele živalskih trupel) samo MIT (šele pred cca 10.000 leti se je postopoma pojavljal ogenj, ki je omogočil pečenje, kuhanje, udomačenje živine in s tem povezanim pitjem mleka, vzgajanje in genetsko manipulacijo žit v današnji obliki, sodobna predelava hrane – kmetijsko predelovalna industrija), nič drugega kot MIT!

Dr. Alan Walker je pri poglobljenih raziskavah fosiliziranih zob naših starodavnih prednikov ugotovil, da se niso hranili z mesom, listjem, travo, koreninicami, v njihov prehrani je prevladovalo izključno sadje! Ob koncu raziskav je ugotovil: »Nobenih izjem ni! Čisto vsak zob, ki sem ga pregledal, naj je pripadal človečnjaku izpred 12.000.000 let ali homo erecticusu je kazal znake sadjejedstva!«

Tudi naše telo je biološko in fiziološko prilagojeno sadju, zato je pomembno razmišljati, koliko sadja bomo pojedli, ne koliko beljakovin, ogljikovih hidratovmaščobholesterola…

Dr. Vaughn Brynt, vodja Antropološkega Oddelka na University A & M (College Station) v Texasu USA je jasno postavil tezo, da se je človek še pred nekaj deset tisoč leti prehranjeval izključno s sadjem in semeni, občasno tudi zelenjavo, listjem, občasno tudi mesom in/ali jajci, ki jih je staknil; pil je vodo, obroki so bili sestavljeni glede na okus in vonj trenutno razpoložljive hrane. Vso hrano je užival SUROVO.

Alois Kolar

To svojo trditev je postavil na osnovi poglobljenih raziskav koprolitov. Dr. Brynt je na osnovi analiz ugotovil (mogoče je ugotoviti celo, ali je človek semena zdrobil ali zgrizel, preden jih je pogoltnil, saj semena z žvečenjem razpadejo drugače, kot tista zdrobljena ali zmleta), da je bil jedilnik pračloveka sestavljen iz: sadja, orehov, lešnikov, semen in surove zelenjave. Odkril ni nobenih deformacij na okostjih, ki bi kazale na pomanjkanje določenih snovi v njegovi prehrani, le en zob je našel, ki ga je načela zobna gniloba, le en zob v mnogih lobanjah… (Vir: P. Newhouse, Je Controle Mon Stress, p.79-80). To je bil znova strahovit znanstven udarec, zadan »učenim glavam«, ki pišejo zgodovino človeštva in Učbenike za osnovne, srednje, višje in visoke šole, zdravstvene akademije…
Vse to nas Naravno Zdravje – Naravna Higiena uči že 170 let!

Kako so različne vrste živih bitij prilagojene na hrano?
V naravi se je vsako živo bitje prilagodilo tako, da si zagotovi hranljive snovi iz določenega vira hrane, saj ima vsako bitje svoje prehrambene zahteve; žal biološki učbeniki obravnavajo prehranjevalne navade le deloma in v glavnem le za živali, učbeniki, ki zadevajo prehranjevanje ljudi pa tega sploh ne. 
Naš zakonito priznan izobraževalni sistem je postal ujetnik ogromnega, mamutskega industrijskega kompleksa (pridelava, vzrejanje in klanje živali, predelava…). To pomeni, da prostituirajo svoja učenja z namenom zagotoviti potrebe tistih, ki jih pri tem finančno podpirajo, zato je jasno, da znanost o človeški prehrani ni pogojena z dejstvi o človeški fiziološki in biološki sposobnosti presnove hrane, pač pa od zahtev prehrambene industrije, ki na osnovi teh zgrešenih, zavajajočih znanstvenih učenj dobro trži svoje produkte, ki povzročajo razvoj vseh oblik bolezni, vključno z rakom in AIDS-em. Seveda pri tem velja načelo: »Samo bolan človek je profitabilen človek!«

Različne vrste živih bitij lahko razvrstimo po njihovi fiziološki in biološki prilagojenosti na specifično vrsto hrane v naslednje kategorije: 
– herbivori: to so jedci trave in zelenjave, kot so govedo, ovce, koze, jeleni, srnjad, konji, zajčki, antilope, zebre…
– gramnivori: to so bitja, ki se prehranjujejo z zrnjem, žiti: miši in druge vrste glodalcev, ptice, kokoši in imajo mlinček za predpresnovo,
– insektivori: netopirji, ptiči in druga bitja, ki se prehranjujejo z insekti,
– FRUGIVORI: sadjejede živali – primati, antropoidne opice, ljudje, 
– karnivori: živali katerih osnovna hrana predstavlja meso, kosti, drobovje, mrhovina; to so mačke, psi, volkovi, levi, leopardi, tigri, skobci, orli, šakali, hijene,
– omnivori (vsejedci), živali kot so svinje (prašiči, merjasci, tapirji), ki živijo na mešani prehrani sadja, želodov, kostanja, korenin, zelenjave, zrnja, mesa, drobovine, mrhovine…

V relativno “novejšem času” človeške zgodovine, so bili ljudje predvsem frutarianci, sadjejedci; še dandanašnji čas so na Javi in drugih Malazijskih otokih področja poznana kot “para desas”, kjer se ljudje preživljajo od dreves, bogatih s sadeži (paradiž ali raj izhaja iz teh okoliščin). Povsod po Evropi in bližnjem vzhodu so živele za zidovi, zgrajeni iz velikih skal, obzidji, skupnosti, kjer so ljudje vzgajali sadovnjake; imenovali so se: raj-i. Zi zidovi so varovali drevesa s sadeži pred živalmi, po drugi strani pa so tudi zadrževal vročino in jih ščitili pred vetrovi in zmrzalmi.
Veliko besed s korenom: ava in aval (kot na primer VALHALLA in AVALON) so bile razvite kot terminologija sadne kulture. VALHALLA (vikingška nebesa) v originalu pomeni: jama ali skladišče, kjer so shranjevali jabolka, AVALON pa pomeni: dežela jabolk. Kultiviranje sadja je že takrat dosegalo znanstveni pristop dolgo, dolgo pred formalno zgodovino, ki smo jo shranili kot verodostojno. spoznamo jo skozi narodopisne legende in po ostankih ogromnih kamnitih zidov teh RAJ-ev PARADIŽ-ev.

Če smo ljudje naravni frutarianci, kako smo potem zašli iz diete – umetnost hranjenja za katero smo biološko prilagojeni? V naravnem okolju bodo živali, kot na primer gorile, drobnica in konji raje umrli od stradanja, kot da bi jedli meso, toda šimpanzi in še nekatere sadjejede živali občasno lovijo raztrgajo in jedo meso kakšne druge živali, bolj poredko, vendar to počno. Raziskovalci so mnenja, da so šimpanzi prevzelo to popolnoma nepotrebno, gnusno navado od ljudi.

Ljudje smo razvili zelo močan instinkt preživetja, posedujemo v primerjavi z ostalimi živimi bitji neverjetno inteligenco, ki podpira ta instinkt; pred kakšnimi 3 do 4 milijoni let smo ljudje prestopili meje naše domovine v tropskih deželah, okolju; če sledimo geološkim zapisom po celotni zemeljski obli, je bila klima ugodna, gostoljubna in primerna za življenje v skladu našimi – njihovimi frutarijanskimi navadami.

Ostanke tropskih rastlin so našli na Aljaski kot tudi na drugih severnih zemljepisnih širinah. Zaradi kataklizmičnega dogodka ali dogodkov, ki so povzročili nizke temperature, mraz in ledene dobe, so se ljudje preselili južneje od teh področij, tisti, ki so se odločili vztrajati v novih vremenskih razmerah, so morali spremeniti svoje navade – tudi prehranjevalne, če so želeli preživeti, alternativa je bila izginotje iz zgodovine, ali drugačen način hranjenja, kar je pomenilo začetek prehranjevanja z živalmi, torej mesom, mlekom in izdelkom, ki so se jih naučili narediti iz tega, zdaj za njih primarnega živila. Ljudje so zdaj morali načrtovati in se prizadevati za preskrbo s hrano v odnosu na letne čase ali pa bi za vedno izginili iz obličja planeta in to jih je vodilo v način hranjenja z mesom, ki je odstopal od prvotnega hranjenja s sadeži.

Vloga beljakovin je v prehrani človeka čustvene narave; poskušajte odvzeti  pečenko mesojedcu; “Ampak jaz vendar potrebujem beljakovine za zdravo življenje,” bo zajokal. Ko boste povedali svojim prijateljem, da ste vegetarijanka/anec (ne “vegetarijanka/anec”, ki je ribe, jajca, pije kravje mleko, je raznovrstne jogurte, namaze, sire iz kravjega mleka!), bodo verjetno postali zaskrbljeni, morda boste postali “moteč faktor” za njih, vprašali vas bodo: “Kje pa vendar dobiš svoje beljakovine?” Tako zelo bodo zaskrbljeni, kot da boste umrli prav ta trenutek. Zmedeni bodo kar pa seveda ne čudi, saj večina ljudi ve zelo malo o tej temi; najbolj pa čudi spoznanje – dejstvo, da ortodoksna stroka (medicinski establišment, nutricionisti) sploh nimajo razčiščenih pojmov, kakšna je naravna hrana za človeka, še najmanj pa se jim sanja o tem, da je prav ne-hrana ki jo priporočajo, skupaj z nezdravim, meščanskim načinom življenja ključni dejavnik za razvoj bolezni. Kadar koli umetnost medicine govori o beljakovinah, govori o nujnosti prehrane z mesom, mlekom, jajci. Največ informacij o beljakovinah in njihovih potrebah pride v javnost od tako imenovanih Specializiranih Interesnih Skupin (SAMO POGLEJTE SI OGLASNE SPOTE MINISTRSTVA ZA KMETIJSTVO NA TV: “Jejte rdečo meso…”) kot npr. “pridelovalcev” (kmetje, živinorejci govorijo o PROIZVODNJI MESA – to je eden najgrših izrazov, ki sem jih kdajkoli slišal; kot da pri tem ne gre za življenja živih bitij, ki so že ob rojstvu samem obsojena na ločevanja od mater, nenaravno trpljenje, na zakol – na nasilno smrt zato, da si bo pervertirani dvonožni primat s strokovno odrezanimi kosi mesa iz njihovih trupel, osmojenimi na žaru ali kako drugače termično obdelanimi prijedel bolezen! Meso NI naravna hrana za človeka!) in predelovalcev mesa, posledično torej povprečna oseba verjame, da je hrana v obliki večjih količin mesa, jajc, mleka, sirov zelo zaželena, zdrava; toda, ta hrana lahko povzroči raka, lahko povzroči bolezni ožilja in srca, toda: ta hrana vsebuje magične substance, imenovane proteini ali beljakovine in takšno “hrano” v svoji veliki nevednosti (žal) silovito promovira, predava in o njej uči “Umetnost medicine” v vseh sredstvih javnega obveščanja kot nujno potrebno za razvoj, rast otrok, mladostnikov in zdravje odrasle populacije. Kar poglejmo za človeštvo sramotne prizore, ki jih vidimo v vstopu v vsako sodobno veleblagovnico, celo manjšo samopostrežno trgovinico: vsepovsod so razstavljeni strokovno secirani kosi mesa, notranji organi, odrezani iz živalskih trupel živali, ki jo jih vzrejali in pobili v ta namen (kot na patološkem odelku). Iz njihovega lastnega črevesja je pervertirani dvonožni primat odstranil odpadke presnove (drek), zmlel njihova trupla, dodal strupene začimbe in jih zašpilil v klobase, salame in druge “specialitete”. V enem gramu takšnega mesa, odrezanega iz živalskega trupla prašiča lahko naštejete kar 2.900.000 gnilobnih bakterij, “v tako zdravem” ribjem mesu pa kar 120.000.000 gnilobnih bakterij…

Pa poglejmo, kako je z mesom v resnici

LJUDJE nimamo možnosti presnove/metabolizma mesa, kakršno imajo  mesojede živali; ljudje imamo enak presnovni trakt kot humanoidne opice – človek namreč spada po svojih anatomskih, fizikalnih in biokemičnih lastnostih med frugivorje – sadjejeda bitja! Mesa zato v tem našem presnovnem sistemu, ki je prilagojen le za presnovo hrane rastlinskega izvora, ne moremo popolnoma razgraditi, presnoviti, zato ta nepopolno prebavljena – presnovljena mesna masa začne gniti, trohneti, onesnažuje in zastruplja celice in postaja hrana bakterij, ki se nenormalno namnožijo. Rezultat takšnega načina hranjenja je stopnjevanje zakisanosti organizma, toksikoze, kar vodi v različne oblike bolezni in prerano smrt.

Otroci sploh ne norejo presnavljati mesa, saj imajo nepopono razvit prebavni sistem, odrasli pa ga komajda zmorejo. Odrasli ljudje, ki so se v otroštvu hranili z mesom in mesnimi proizvodi, mlekom in mlečnimi proizvodi, jajci imajo okvarjene presnovne sisteme in so šibkega zdravja, čeprav morda debeli, zabuhli, otečeni.

Meso je najbolj razpadajoča hrana, ki povzroča razpadanje, gnitje od vseh drugih vrst hrane. V človeškem črevesju razpada, zgnije in kot tako proizvaja smrtonosne strupe, ki zastrupljajo organizem! Prehrana z obilico mesa in mesnih proizvodov je direktno povezana z razvojem raka vseh vrst,medtem ko nitrati, ki jih prehrambena mesna industrija dodaja mesu in mesnim proizvodom tudi z drugimi dodanimi kemikalijami v naravnem okolju človeškega želodca ustvarjajo nitrozamine, ki spadajo so najbolj karcinogene snovi od vseh do sedaj poznanih!

»Pri živalih povzročajo nitrozamini raka že v zelo majhnih količinah!« Vir: Winter 74. Nitrate uporabljajo pri prekajenem mesu in mesnimi proizvodi, slanini, šunkah, salamah, hot – dogih, posušenih in ali dimljenih ribah, tunah, celo pri takoo zdravemu pršutu. Smrtonosen je tudi stranski produkt presnove mesa in mesne hrane amoniak, ki je karcinogen – povzroča raka! »Takšna za človeka neprimerna ne-hrana porablja velike količine vitamina B-6, organskega kalcija in niacina!« Vir: Cousens, CE,282.

Ropanje kalcija iz telesne sline, posredno torej iz zob in kosti vodi v osteoporozo, ne glede na to, koliko kalcija v obliki kalcijevih tablet, praškov ali injekcij uvajate v telo!

Prehrana bogata z nasičenimi maščobami in holesterolom zmanjšuje pretok krvi in s tem hranilnih snovi do celic, občutljivih sluznic, tkiv, organov, spolnih organov in pri moških povzroča impotenco, poškodbe srca, možganov in jih  na ta način velikokrat poškoduje (srčni infarkt, možganski infarkt – možganska kap).

Hrana živalskega izvora, zlasti meso in mesni izdelki preobremenjujejo jetra in ledvice, povzroča vnetja jeter (hepatitis) in jih sčasoma poškoduje, umetnost medicine pa kar “zdravi”…

Meso, ko ga enkrat pojemo predstavlja za telo močan stimulans zaradi sečne kisline s podobno strukturo kot kofein; sečna kislina (uric acid) se v telesu akumulira (človeški organizem je ne zmore razgrajevati in izločati ) in se sedimentira v tkivih kot kristali sečne kisline. V ta namen mora telo porabiti enormne količine bazičnih mineralnih rezerv (organskega kalcija), da skuša nevtralizirati kislino iz mesne ne-hrane v krvi sami in tkivih. Preveč beljakovin seveda zgošča kri, toda umetnost medicine predpisuje “zdravila za redčenje krvi”, čeprav vemo, da je najboljše, naravno “redčilo zgoščene krvi” hrana, za katero smo se ljudje prilagajali na desetine milijonov let: sveže, surovo, zrelo sadje, sveža zelenjava, nepraženi oreški, lešniki, semena…medtem ko preseženi dušik v krvi (zaradi hrane živalskega izvora) kjer se akumulira v mišicah, tvori kinotoksin, ta pa povzroča kronično utrujenost. Vir: Nelson, MN,42. Mesojeda žival (psi, mačke, divji psi, levi…) proizvaja veliko količino encima urikaze, za topljenje, razgrajevanje sečne kisline, človeški organizem tega encima ne proizvaja. Človeči organizem potrebuje kar 7 do 8 litrov vode , da uspe razredčiti, nevtralizirati samo 1 gram tega smrtonosnega strupa. Ko pogledate mesojede ljudi, vidite zariple, napihnjene, otekle obraze, prste na rokah oziroma celo telo; to ni le posledica uživanja soli, je predvsem posledica hranjenja z mesom in mesnimi proizvodi.

Meso povzroča menstrualne težave, menstruacija je daljša, intenzivnejša, boleča, po navadi s premenstrualnim napetostnim sindromom PMTS. Vir: Robbins, DNA, 266.

Urea je glavni povzročitelj za umetnost medicine “neznanega vzroka” smrtnosti dojenčkov (ubije okrog 10.000 dojenčkov letno – podatek je za USA). “Noseče matere prevečkrat jedo preveč mesa. Zato je tudi preveč urtee (neprebavljenih beljakovin) v mleku doječe mamice. Dojenček med dojenjem dobi ureo, njegovo/njeno srce je tako majhno in šibko, da preprosto tega ne more prenesti. Vir: Dr. Carey Reams, Kirban, 89, 166, 4. Dr. Medicine Reams ugotavlja, da je urea neprebavljena beljakovina, sestavljena iz nitrat-nitrogena in amonijevega nitrogena.

Oblike beljakovinske toksimije, proteinoze je tudi shizofrenija. Meso skrajšuje življenjsko dobo, povzroča zgodnje spolno dozorevanje in hitrejšo degeneracijo, staranje. Lynes poroča, da meso, tune, svinje, morskega zmaja, lupinarjev (školjke, polži, raki) prehitro sprošča energijo, da bi jo telo lahko uporabilo. Prebavljajo se prehitro, telo zato ne more uporabiti beljakovin, ki se nato pretvorijo v ureo in preidejo v kri tako hitro, da jih ledvice ne morejo izločiti; dvigovanje uree vodi v  probleme z zdravjem. Vir: Lynes, 51, 52.

Olja in maščobe: če imate radi maščobe, vedite, da se boste zredili arterije pa vam bodo propadle v krajšem času. Če si želite prijesti raka, potem jejte maščobo, ki se v telesu spremeni v pravo tovarno prostih radikalov, ki vam spreminja celice  v samomorilske, uničevalne, rakaste. Kaj pa rastlinska olja? DrHarry Demopoulos, razsikovalec prostih radikalov (zdaj je predsednik Antioxidant Pharmaceuticals Corporation v Elmsfordu – New York pravi: »Neverjetno je, kako hitro oksidira kozarec koruznega olja, če ga postavimo na zrak; vse se zgodi v 3 sekundah.« Kisik se noro veže na maščobo, v kateri razpade kar 8 krat hitreje, kot v vodi. Maščoba pa oksidira takrat, ko je izpostavljena kisiku, ki postane progresivno žarka – peroksidirana, nabita z lipidnimi hidroperoksidnimi molekulami. Te maščobe so prava bomba, ki bo v vaših celicah zagotovo eksplodirala; ko takšne molekule vstopijo v telo razpade ter sprosti hidroksilni radikal, ki podivja in začne uničevati celice. Cvrtje procesirane hrane, kot je čips, pečenje mesa bi se morali izogibati, vsako močneje zapečeno, ožgano meso ali druge maščobe (opečena slanina, klobase…) so karcinogene, ali rakotvorne.

In kako je z maščobami v mesu? Hranjenje z mesom škoduje celicam, povzroča poškodbe na ožilju in srcu ter bolezni raka. »Kadar je meso termično obdelano nastajajo v njem HCA (heterociklični amini), nastanejo v reakcijah z živalskimi beljakovinami pri visokih  temperaturah; so močni mutageni, ki spodbujajo proste radikale in močno poškodujejo celični genetski material DNK. HCA povzročajo raka na debelem črevesu, trebušne slinavke in dojke in uničujejo mitohondrije v celicah srčnih mišic in jih s tem uničujejo«, je ugotovila DrCindy Davis. Ženske, ki jedo meso, teletino, govedino, jagnjetino, svinjino vsak dan, so dvakrat bolj dovzetne za raka na dojki, kot tiste, ki ga ne jedo. Ženske, ki so pojedle po 150 g mesa dnevno, so bile dvakrat bolj izpostavljene raku debelega črevesa, kot tiste, ki so meso jedle le enkrat na mesec. Seveda “umetnost medicine” ne pozna vzrokov za razvoj raka, kako naj ga potem sploh “zdravijo”?

Raymond Barnard, Dr. Medicine pravi: “Meso zaklane živali je strupeno; še nekaj ur po smrti poteka izmenjava med celicami in ostankom krvi. Odpadne strupene snovi, ki jih celice izločajo nimajo več izhoda iz ubite živali, oziroma njenega trupla, mesa.” Prav te snovi pa dajo juhi tako značilen okus, čeprav so te snovi kemično URIN in imajo tudi takšen vonj. Močna, zdrava krepčilna juha, ki jo priporoča celo umetnost medicine je praktično koncentriran živalski urin! Če te odpadne snovi iz mesa izperejo, ostanejo samo mesna, beljakovinska vlakna (kot edina sestavina mesa), ki so popolnoma brez okusa, torej neprivlačna za “hranilni obrok”. Prav ti strupi so tiste snovi, po katerih mesojedi ljudje tako zelo hrepenijo, čeprav se tega ne zavedajo. Če so odstranjeni – izprani, meso izgubi svojo privlačnost. “Meso je srčno vzpodbujevalo, strupi v njem neposredno vplivajo na delovanje srca; srce vegetarijanca srednjih let utripa cca 58 krat na minuto, mesojedega človeka pa kar 72 krat – to so povprečne vrednosti, toda teh 1500 srčnih utripov več v 24 urah ima seveda svoje posledice za življenjsko moč: visok krvni tlak, bolezni ožilja in srca – otrditve žilnih sten, zgodnja senilnost”, razlaga Dr. Medicine R. Barnard.

Nesporno dejstvo je, da razlika med prebavnim traktom mesojede živali in človeka igra pomembno vlogo: prebavni trakt mesojedih živali je 3 krat daljši od trupa, črevesje je gladko; pri sadjejedih humanoidnih opicah in pri človeku (frugivorju) je prebavni trakt 12 krat daljši od trupa, črevesje pa večkrat pregibano in nagubano in zmore efektivno prebaviti le hrano rastlinskega izvora. Kot takšno predstavlja najbolje razvit sokovnik na svetu. Ko se v želodcu delno prebavljeni ostanki mesa pomaknejo v črevesje človeka, ki je skozi dolgo obdobje na desetine milijonov let razvilo sposobnosti za dolgotrajno prebavljanje rastlinske hrane, ti ostanki hitro fermentirajo in razpadajo, pri čemer se proizvajajo strupi katere vsrka kri in jih raznaša do vsake celice, povsod po telesu; tako nastaja idealna snov za nastanek bolezni.

Maerlinck v svoji knjigi Buried Temple piše, da strupi, ki nastajajo ob fermentaciji in razpadanju mesa – mesnih ostankov, stimulirajo delovanje srca in dajejo prividni občutek moči in da meso vzbuja željo po alkoholnih pijačah, kavi drogah. Prehranjevanje z mesom je torej odlična osnova za razvoj in povečanje želje po kajenju, kavi, alkoholu in trdih drogah, toda mogočni medicinski establišment nikakor ne uvidi vzrokov za odvisnosti vseh vrst – oni raje zdravijo.

Ne samo da meso, kravje mleko, mlečni proizvodi, ribe, jajca vsebujejo naravne strupe, ki škodujejo telesu, so tudi zelo pogosto zastrupljene skozi produkcijo, vzrejo in pa prodajo:

Meso vsebuje ogromno pesticidov in dodatkov, skupaj z metoxychlor, chlordane, heptachlor, toxaphene. Lindane, benzene, hexachloride, aldrin, dieldrin, DDT, sex hormoni, silbestrol, nitriti.

Meso, jajca in mlečni produkti vsaj 10 krat več pesticidov kot komercialno škropljeno sadje in zelenjava! Vsebuje najvišje koncentracije pesticidov in kar 95 do 99%pesticidov preide v telo človeka iz mesa, rib, žitnih proizvodov in jajc. Vir: Robbins, DNA,315.

Jajca so običajno proizvedena na visoko kemični-hormonski dieti kokoši in so popolnoma nezdružljiva s človeško prebavno fiziologijo.

Večina svetovnega prebivalstva zelo slabo tolerira mleko, ki vsebuje tudi hormone, ki jih proizvaja kravje telo kot rezultat umetno povzročene in podaljšane laktacije.

Meso, ribe, jajca, mleko in mlečni produkti so glavni povzročitelji problema s holesterolom.

Zelo pomembno je, da javnosti povem, kje vse v hrani se nahajajo snovi ki povzročajo raka, saj bo na ta način imela možnost izbire hrane. V hrani, ki jo žal jeste, je ogromno teh snovi, pa poglejmo najprej:

 

Ribe: koncentracija pesticidov in raznih drugih strupov je v ribjem mesu ogromna; ugotovili so,da je akumulacija strupov v ribjem mesu kar do 2000 krat višja, kot je bila ta koncentracija v vodi,kjer so živele. Raziskovanje je potekalo na Velikih jezerih (Great Lakes) V ZDA). Tako imenovane »sveže ribe« so seveda  zamrznjene, posute z ledom, ki vsebuje »zaščitne faktorje«, kot so:natrijev benzoat, natrijev nitrit, vodikov peroksid, ozon, in seveda klor, da se ne bi pokvarile, vse z namenom, podaljšati vrednost svojega blaga na prodajnih policah…Ribe, ki se gibljejo in živijo v območju onesnaženih voda ob marinah, pristaniščih imajo pogosto tumorje, medtem ko jih ribe, ki živijo v čistejšem okolju nimajo. Znanstveniki so že dokazali, da onesnaženost prodira skozi verigo prehranjevanja do ljudi, kadar vodni organizem akumulira nevarne snovi, ki povzročajo raka. Onesnaženost voda igra pomembno vlogo pri nastanku tumorjev pri ribah, Ribe, ki so jih zajeli v reki Fox River na obrobju Chicaga, so imele kar 16 krat več rakavih tvorb kot ribe, ki so jih zajeli  in testirali na jezeru Lake of Woods v Ontariu – Kanada…

 

Droge: velikokrat so pri vzreji kokoši uporabljene tudi droge, kot so pomirjevala, ki jih uporabljajo skupaj z antibiotiki, ki skupaj zagotavljajo povečano produkcijo jajc. S poskusi so ugotovili da k hrani dodanim aspirinom, kokoši znesejo več jajc.

 

Perutnina: v ZDA je v tem obdobju kar 90% komercialno vzgojenih piščancev vzgojeno z arzenikom, kot dodatkom k prehrani; seveda morajo prenehati z dodajanjem arzenika »toliko pravočasno«, da se ga večina – ne pa ves – izloči iz piščančjega – kokošjega organizma oziroma mesa; tovrstno dodajanje majhnih količin arzenika v obliki arzenične kisline se izvaja v ZDA že od 1950 leta dalje, saj stimulira hitro rast in hitrejše dozorevanje kokoši, ki pospešuje hitrejšo in boljšo koristno uporabo hrane, kar zopet pomeni hitrejša »produkcija jajc«, izboljša barvo kože in perja in končna  posledica je večji zaslužek. 

Čeprav je arzenik za človeka rakotvoren FDA (Zvezna Administracija za Droge) dovoljuje tolerančno mero v obliki 0,5 ppm za piščance in dvakrat tolikšno dozo za vzrejo puranov in kokoši. Dr. Michael Schriber, znani toksikolog FDA je dokazal prisotnost zelo nevarnih akumulacij  arzenika v jetrih piščancev.

Kot druge skupine drog, dodajane k hrani piščancev so dodatki, ki naj bi preprečevali nalezljivost bolezni, ki jih povzročajo nezaželene bakterije. Te droge vsebujejo snovi, ki lahko pri človeku povzročijo dermatitis, kar pomeni, da so strupene.

Hormonski dodatki:  pri vzreji perutnine so hormonski dodatki k prehrani v rabi celo dalj časa,kot pri vzreji goveda. Estrogeni ženski seksualni hormoni so v rabi, da na tak način kemično skopijo (kastrirajo) piščance – perutnino. Perutnina izjemno hitro napreduje v obliki teže in zaslužek rejcev perutnine se močno povečuje.

Perutnina, obolela za rakom: že od leta 1970 naprej se USDA trudi, da bi odstranili vse piščance, ki bi na kakršen koli način kazali obolelost leukoze – levkemije. Ameriška Administracija za Droge je odredila veterinarjem, da odstranijo iz možne produkcije mesa vse živali, ki bi razvile tumorje na perutnicah in jih odvržejo, da ne bi bile le te uporabljene kot osnova za hot-dog hrano (hrenovke), kar je verjetno bila pred običajna praksa. Dejstvo je, da je celoten živalski organizem, ki kaže te znake,  v procesu bolezni, zato ga je potrebno odstraniti.

Hamburgerji, pleskavice, čevapčiči…meso že samo vsebuje ogromno »mrliških« strupov, o katerih sem že predaval; nekaj od teh strupov lahko najdete tudi v klubskem glasilu Znanost Življenja. Te vrste zelo priljubljene hrane ponuja rejcem ogromno možnosti za povečano vzrejo in prirastek mesa živali, tudi na nedovoljene načine. Meso živali je lahko obdelano z barvami, pridobljenimi iz premogovega katrana, natrijevega nitrita, kalcijevega benzoata. Dr. Freese iz Nacionalnega Instituta za Zdravje (NIH) za zavzema, da bi natrijev nitrit odstranili iz uporabe v prehrani, kajti v želodcu človeka se natrijev nitrit pretvori v solitrno kislino, ki je mutagena (snov, ki povzroča celične spremembe). Naslednji grozljivi faktor so nitrozamini, ki nastajajo v želodcu po zaužitju natrijevega nitrita v vroči hrenovki (hot-dog), v šunki, v prekajenem mesu, v narezkih, salamah, slanini; povzročijo lahko katerokoli vrsto raka. Druga taka snov je kalcijev sulfit, to je aditiv, ki izniči vonj razpadajočega mesa in mu daje svežo, rdečo barvo; takšno meso je seveda izredno nevarno jesti, zlasti, če se je’ pogosteje. Kalcijev sulfit je strup ki uničuje vitamine B skupine (od kod torej ugotovitve, da imajo mesojedi ljudje več vitamina B-12, kot presnojedci?) in povzroča poškodbe na celotnem prebavnem sistemu, kot tudi drugih organih.

»Nitriti morajo biti takoj odstranjeni, kot zaščita hrane, zlasti pri mesnih proizvodih in ribah«, je ugotovitev raziskovalcev University of Sauthern California School of Medicine – Los Angeles.

Hranjenje s hamburgerji, pleskavicami, čevapčiči in drugimi vrstami cvrtega mesa lahko povzročijo raka. Sesekljano meso, pečeno na kovinski plošči ali žaru, ki je izpostavljeno temperaturi okrog  150 stopinj Celzija, producira mutagene – snovi ki povzročajo kemične spremembe v celicah človeka. Kakšnih 90% vseh do sedaj odkritih mutagenih snovi, ki so bile testirane,  povzročajo raka na testnih živalih v laboratorijskih poskusih in seveda takšni mutageni iz hamburgerjev, pleskavic, čevapčičev predstavljajo tveganje za ljudi, da zbolijo za rakom. Raziskave so pokazale še prisotnost dveh  mutagenih, rakotvornih snovi,  ki so jih odkrili v kuhanem mesu – benzopyren in pirolizirana amino kislina, ki je rezultat pečenja mesa direktno na plamenu – ognju. Na osnovi raziskav so ocenili da 1 kg mesa pečenega na oglju ali ognju vsebuje toliko benzopyrena, kot ga je v dimu 600 cigaret. Vir: Nelson, MYN, 72. Namesto piknikov s pečenjem kosov mesa, odrezanih iz živalskih trupel v naravi, priporočam sadni piknik, tako se boste izognili vsem nevarnostim, ki izhajajo iz hranjenja z mesom in mesnimi proizvodi  in (p)ostali vitalni, vitki in zdravi.

Hrenovke, hot.dog-i: prisotnost velike količine maščob in vseh dodatkov je velika, prav tako kot pri mesu, razni antioksidanti in pa vsi tisti, ki so bili že opisani zgoraj. Meso je seveda obarvano z umetnimi barvami, ki niso koristni za zdravje človeka. Hot dog je povezan z otroško levkemijo; mladi, ki so pojedli več kot 12 hot dog-ov mesečno, so bili v 10 krat večji nevarnosti, da zbolijo za levkemijo, kot tisti, ki tovrstne hrane niso jedli, krivca pa sta nitrit in nitrat, so ugotovili raziskovalci na University of Southern California School of Medicine – Los Angeles.

Svinjina: svinjina, kije vzgojena komercialno je zagotovo obolela. Mnogi prašiči poginejo, preden jih rejci sploh uspejo prodati, ti, ki preživijo pa so bolni, »zastrupljeni« in vse te sestavine so seveda prenesena na ljudi, ki tovrstno meso jedo.

Nezdrave živali: USDA poroča da je v obdobju da so v  obdobju enega leta Američani pojedli milijon funtov (cca 400.00kg) iz črede, ki je imela rakave oči ali podobne tvorbe tumorjev. Oboleli deli so bili izrezani in živalska trupla so odpeljali na trg. Poročila tudi dokazujejo, da je 2.400.000 govedi, ki so bila rakava ali so imela tuberkulozna jetra, bila usmerjena na trg za predelavo mesa; zdaj vam je verjetno jasno, kako uspešno se rak širi med mesojedimi ljudmi.

In kako je z maščobami v mesu? Hranjenje z mesom škoduje celicam, povzroča poškodbe na ožilju in srcu ter bolezni raka. »Kadar je meso termično obdelano nastajajo v njem HCA (heterociklični amini), nastanejo v reakcijah z živalskimi beljakovinami pri visokih  temperaturah; so močni mutageni, ki spodbujajo proste radikale in močno poškodujejo celični genetski material DNK. HCA povzročajo raka na debelem črevesu, trebušne slinavke in dojke in uničujejo mitohondrije v celicah srčnih mišic in jih s tem uničujejo«, je ugotovila Dr. Cindy Davis. Ženske, ki jedo meso, teletino, govedino, jagnjetino, svinjino vsak dan, so dvakrat bolj dovzetne za raka na dojki, kot tiste, ki ga ne jedo. Ženske, ki so pojedle po 150 g mesa dnevno, so bile dvakrat bolj izpostavljene raku debelega črevesa, kot tiste, ki so meso jedle le enkrat na mesec.

Onesnaženo, kontaminirano, zastrupljeno materino mleko: najbrž si predstavljate, da vso to ne-hrano in vse  kemikalije, ki jih zaužijete s hrano preprosto izločijo iz telesa, toda na nesrečo se strupi shranijo in kasneje sproščajo v mleku doječih mater. Prav tako kot pri kravah molznicah, ki z mlekom izločajo nakopičene smrtonosne strupene kemikalije, ki so jih absorbirale, tako se  ti strupi kopičijo v telesni maščobi doječih mater; telo doječe ženske namreč pritegne maščobna tkiva iz katerih »izdela« mleko, v teh maščobnih rezervoarjih pa so shranjene vse strupene kemikalije, ki jih je ženska kadarkoli in kdajkoli pojedla, vdihavala ali absorbirala skozi kožo; seveda so ti strupi sestavni del njenega mleka. Dojenček tako z materinim mlekom popije velike količine najbolj strupenih substanc, kar jih človek sploh pozna; vir: A Brief Review, As per Note 29, Page: 289. V letu 1976 je EPA odkrila močne koncentracije DDT in PCB-jev (Pentaklorbenzenov) v več kot 99% materinega mleka iz vseh delov države – vir: A Brief Review, As per Note 29, Page 289.

Druge raziskave so potrdile izsledke te raziskave – vir: Harris, As per Note 20, Page: 2. Leta 1975 je Predsedniški Zbor za Kvaliteto Okolja (President’s Council on Environmental Quality podal podatek, da so odkrili DDT v 100% vseh primerkov materinega mleka – vir: Environmental Quality-1975, As per note 25, Page: 135. Vsi drugi strupi, ki delujejo podobno kot DDT in so sestavni del prehranske  verige,  so prisotni povsod. EPA je tako zaključila, da poprečni dojenček poje devetkrat več dovoljene količine Dieldrina, enega najmočnejših rakotvornih agensov, ki je poznana moderni znanosti – vir: Boyle,R. As per note 34, Page 206-207. Če se vam to ne zdi dovolj, vam povem, da je EPA zaključila, da Ameriški dojenček »z materinim mlekom poje – popije« tudi 10 krat več kot zanašajo maksimalna priporočila FDA dnevnih vnosov PCB-jev. Leta 1981 so raziskave pokazale, da je testirano mleko več kot tisočih doječih  mater v državi Michigan vsebovalo v vseh primerih sledi kemikalij, ki so bile tako strupene, da povzročajo prirojene defekte in raka na laboratorijskih živalih v odmerkih, ki so nižji od nekaj delov na bilijon – vir: Katz,D: PCB’s Found in Milk of All Michigan Mothers Tested, Detroit Free Press, Februar1. 1981.

Veliko raziskav, ki je bilo narejenih na tem področju kaže, neposredno povezavo med količino mesa in živalskih produktov nasploh,  ki jih ženske pojedo in pa količino sledi strupenih snovi v njihovem mleku. Manj mesa, masla, jajc, sira, mleka, perutnine in rib v prehrani žensk, pomeni MANJ strupenih kemikalij, ki jih bodo našli v mleku, ki ga popijejo njihovi dojenčki – vir: Environmental Quality-1975, As per Note 25, Page: 375.

Leta 1976 je EPA analizirala mleko doječih mater, ki so se hranile na vegetarijanski način in pri tem odkrila, da je nivo pesticidov v njihovem mleku »daleč pod povprečjem« – vir: Harris. S. As per note 20 & As per note 177. Študija raziskave, ki je bila objavljena v New England Journal of Medicine je temeljila na podobnih zaključkih: »Najvišji nivo zastrupljenosti v mleku doječih vegetarijanskih  mater je bil nižji kot najnižji nivo onesnaženosti…mleka pri ne-vegetarijanskih materah – vir: New England Journal of Medicine, March 26, 1981.

Vse ženske, kot tudi danes še majhne deklice, ki razmišljajo, da bi v prihodnosti imele in dojile svoje dojenčke bi morale biti seznanjene z nespornimi dejstvi in spoznati, da bo  njihovo današnje hranjenje močno vplivalo na zdravje njihovih  otrok v prihodnosti, kajti vse kemikalije ki jih zaužijejo danes bo njihovo telo shranilo v maščobnih rezervoarjih in sprostilo skozi produkcijo mleka ob rojstvu otroka. Sklad za Ohranitev Okolja (Environmental Defense Fund) je prikazal podatke, da poprečni Ameriški dojenček sprejme 100 krat več PCB-jev na osnovi telesne mase, kot poprečen odrasel človek – vir: A Brief Review, As per note 29, Page: 289. Seveda pa so te količine za dojenčka še veliko bolj strupene, kot za odraslega, saj njegova razvijajoča jetra nikakor ne zmorejo razstrupiti teh močno strupenih kemikalij, zato je izredno pomembno da se mlada dekleta in ženske zavedajo, da z razumnim  hranjenjem  danes ustvarjajo pogoje za boljše, manj onesnaženo  mleko za njihove dojenčke v prihodnosti , da ne govorim o njihovem lastnem počutju in zdravju.

Fantje in moški, ki bi radi bili nekoč očetje morajo razumeti, da vse strupene snovi, ki jih spravijo vase, vključno z prej omenjenimi, poškodujejo celice za produkcijo sperme in težijo k temu, da se koncentrirajo  in shranijo  v reproduktivnih organih moškega –vir: Regenstein, L. As per note 16, Pages: 255, 256. Rezultat tega je zelo visoko število okvar ob rojstvu otrok, ki izvirajo iz dolgoletnega absorbiranja teh kemikalij; seveda pa imajo tudi  moški, ki ne nameravajo postati očetje zadosten razlog za zaskrbljenost, kajti njihova telesa še vedno shranjujejo strupene kemikalije, ki jih pri spolnem odnosu »zanesejo«v žensko, ki jih bo absorbirala skozi vaginalno sluznico in shranila v maternico, kot biološko tempirano bombo, ki bo povzročila prirojene napake dojenčka in bolezen, ki se imenuje rak.

Po vsem tem namreč ni potrebno biti posebno bister, da bi ugotovil/a, kam  vodi človeštvo grožnja strupenih kemikalij. Seveda lahko poškodujejo osnovni, prvobitni  zapis DNA molekule – vir: Politics of Poison, Kron TV, San Francisco, 1979. Vodi nas vse od epidemičnih nenadzorovanih, podivjanih celičnih rasti, poznanih kot rak, od epidemij sterilnosti in prirojenih  napak novorojenčkov. Kaj se vendar dogaja s človeškim Umom, da kar vleče svoje gene v nevarnost nepopravljivih poškodb? Ta GEN prav gotovo je najvišji dosežek nekaj desetin milijonov let razvoja, ki predstavlja osnovni princip človeške vrste, poškodbe na DNA zapisu povzročajo bolezni, ki od sedaj naprej postajajo dedne; TO JE TRAGEDIJA, KI VODI TOČNO TJA, KAMOR SMO NAMENJENI! Strokovnjaki nas svarijo: »Spremembe na kromosomih sperme ali naših predhodnih celic so lahko prenesene v vse prihodnje generacije ljudi. Dedni zapis človeka, njegov največji zaklad je tako rekoč v nevarnosti. Ko nastanejo na kromosomih nepopravljive poškodbe, le te ne morejo biti popravljene z nobenim postopkom, ki je do sedaj poznan ljudem!«Vir: Golfman. J. and Tamplin. A:. Human Harm to Human DNA, Co-Evolution Quarterly, Spring 1979, Page: 11.

Do zdaj še nismo uspeli videti, kakšno škodo je takšen način pridelovanja hrane, izbira hrane, izbira življenjskega sloga prizadel človeški rasi zato, ker mutagenski efekt teh strupenih kemikalij traja vsaj eno, dve  generaciji, da pride do izraza; le v tej generaciji se dogaja, da je biosfera in veriga pridelave hrane in prehranjevanja dobesedno preplavljena s strupenimi kemikalijami, ki predstavljajo najvišjo stopnjo tehnoloških ekspertiz pri ubijanju vseh živih bitij! In to za hrano, ki je sploh ne potrebujemo, če želimo na novo vzpostaviti zdravje in ostati zdravi čisto do biološkega konca pozno v stota leta.

“Meso v prehrani človeka povzroča ali je povezano z razvojem kardiovaskularnih bolezni, ateroskleroze, osteoporoze, poškodb ledvic, razvoj raka, impotence, bolezni norih krav (v USA se bolezen norih krav imenuje Dawnerjev sindrom in ubije več kot 100.000 krav letno), infarktov, možganse kapi in homoseksualnosti.” Vir: The Top Drugfood-Weapons Killing Us Slowly and Deliciously,5,125.

Nekaj rakotvornih snovi, ki se pojavljajo v hrani

Barvilo iz premogovega katrana: ja, prav ste razumeli, gre za barvilo izdelano iz premogovega katrana, toda kadar je premog segret v prostoru, kjer ni zraka, se pretvori v nečisti ogljik, premogov plin in katran, ki je viskozna črna tekočina in predstavlja mešanico organskih spojin; že v obdobju 1800 so angleški in nemški kemiki ugotovili, da lahko proizvajajo močno barvaste substance, po odstranitvi nekaterih sestavin s ponovno reakcijo skupaj z nekaterimi drugimi kemikalijami. Te sintetične substance so poznane kot barvila iz premogovega katrana in se uporabljajo v velikih količinah v prehrani, pri barvanju tkanin in v kozmetični industriji; uporabljajo se v pijačah, sladkorčkih – bonbonih, sladoledu, desertnih praških, pekovskih izdelkih in klobasah. Uporaba tega barvila znaša v razponu od 10 delov do 500 delov na milijon, nižji odmerki pa se uporabljajo v tekoči hrani, želatini, poobedkih, pijačah, večja koncentracija pa v trdi hrani, kot so žitarice za zajtrk…ljudje so zaskrbljeni zaradi mogočih zastrupitev z barvilom iz premogovega katrana, že od začetka, torej od druge polovice 19 stoletja.

Zaradi ponavljajočih se nevarnosti, povezanih z barvili iz premogovega katrana so opravili raziskave in ugotovili da:

Kadar je barvilo pomešano s holesterolom in vnesenim v sečni mehur miši, je kar 14,5% miši razvilo tumorje; holesterol brez barvila je povzročil 4,5% tumorjev.

Z injeciranjem barvila v podkožje miši, so se razvili maligni tumorji na pljučih.

Jetra pretvorijo barvilo v manj škodljive substance, ki nato preidejo v urin. Ena izmed teh sestavin ki nastaja v procesu pretvorbe se imenuje 1-amino-2-napthol, za katero je dokazano, da povzroča raka.

Stene sečnih mehurjev  živali, katerih prehrana je vsebovala ta barvila so se odebelile.

Možnost ugotovitve teh barvil na nalepkah prehrane ni primerna; prisotnost teh barvil v maslu, siru in sladoledu pa sploh ni potrebe, da bi bila objavljena – natisnjena.

 

Navedel bom samo nekaj tipov barvil:

 

Ime barvila Vpliv na testirane živali Dovoljena uporaba v:
Amaranth

US Red Dye No 2

Povzroča tumorje Marmeladah in džemih, sadnih pijačah (sokovih), kruhu, sladoledu, vloženih kumaricah in drugi zelenjavi, ketchup-u
Brilliant Bluc

FCF

Povzroča tumorje Enako kot zgoraj
Citrus Red

No 2

in

Carbon Black

Povzroča tumorje

 

 

Povzroča tumorje

Pomarančnih lupinah

 

 

Marmeladah in džemih, sadnih sokovih in jajcih v prahu.

 

 

Nitrati: kalij in natrij:  kalijev nitrat, imenovan tudi soliter se uporablja pri ognjemetih, pri izdelavi smodnika, pa tudi kot utrjevalec barve ob soljenju, prekajevanju, sušenju mesa in mesnih izdelkov. Oba nitrata uporabljajo za izdelavo vžigalic. Kadar delujejo v kombinaciji s slino in prebavnimi sokovi in hrano v želodcu (sekundarni amini), se ustvarjajo  nitrosamininitrosamini so zelo močan rakotvoren agens. Nitrosamine so odkrili tudi v ribah – ribjem mesu, ki so jih »zdravili« z nitrati. Nitrati lahko povzročijo smrt zaradi metemoglobinemije (methemoglobinemia), to je bolezni, pri kateri možgani ne dobijo več kisika. Nitrate je zelo težko kontrolirati, zato so še vedno v uporabi, zlasti v podeželski in kmečki (DOMAČI) pripravi mesa, kot so to šunke, želodci, posušeno meso, suhe klobase in salame.

Nitriti: kalij in natrij: kalijev nitrit se uporablja kot utrjevalec barve mesa v kar 125 bilijonskem letnem poslu pri predelavi mesa; uporablja se pri predelavi mesa, kot je to: šunka, suho dimljeno meso, slanina, klobase, pivske klobase, dimljene tune (ribe), konzervirano meso vseh vrst, pri dimljenih slanikih in lososih.

Dušikova barvila: dejstvo je, da se veliko število barvil uporablja tako v pripravi in »zaščiti« prehrane«, kot tudi v kozmetičnih preparatih; karakteristika teh barvil je, da so kombinirane z dušikom (N). Izdelana so iz različnih spojin, tudi fenola in vsebujejo blage kisline, kot je citronska ali vinska, snov pa uporabljajo v majhnih bonbončkih, karamelah in žvečilkah, polnjenih čokoladicah, »mehkih« pijačah, sadnih sokovih, marmeladah, džemih, sadnih želatinah, sadnih jogurtih, sladoledih, pudingih, majonezah, pekovskih izdelkih, torticah, vaflih, makaronih, špagetih, gorčicah, , raznih omakah – tudi paradižnikovi, konzerviranih juhah, konzerviranih ribah, kaviarju…

Že davnega leta 1906 so v Nemčiji ugotovili, da to barvilo (Scarlet Red) povzroča tumorje  pri poskusnih zajcih, leta 1924 pa že poročajo o tumorjih na jetrih, ki so jih razvile poskusne miši. Japonski profesor patologije Dr. Tomizu Yoshida leta 1934 poroča, da so podgane, ki so zaužile hrano, ki je vsebovala dušične sestavine (Azo compounds), razvile raka na jetrih. V mnogih poizkusih so se ta dušične sestavine pokazale kot rakotvorne, toda še vedno jih uporabljajo v prehranski in kozmetični industriji.

PESTICIDI

 O pesticidih so bile napisane mnoge knjige in ena izmed najboljših, kar sem jih kdajkoli prebral je knjiga slovenskega avtorja z naslovom: Pesticidi, ubijalci življenja – avtor: Anton Komat; ta knjiga mi je  pomagala  pri študiju (Life Science Institute) in lažjem razumevanju katastrofe, ki si jo ljudje povzročamo  sami.

Pesticidi so snovi, ki jih v agrikulturi uporabljajo za zatiranje »škodljivcev«, rastlinskih bolezni, raznih vrst plevelov, njihova uporaba pa sega tudi na druga področja, kot je gradbeništvo, gozdarstvo, lesarstvo, ogrožajo pa celoten ekološki sistem, tudi človeka. So strupeni za vse žive organizme, kar pove že njihovo drugo ime: biocidi – ubijalci življenja. »Njihova uporaba je nevarna za uporabnike same, okolje in uporabnike hrane, do potrošnika pridejo pridejo po oralni poti, zato sta želodčni rak in rak na črevesju rezultat agronomskih in agrokulturnih znanstvenikov«, ugotavlja Dr. Hazardova.  Pesticidi se absorbirajo skozi kožo, z dihanjem in seveda s hrano, »zaščiteno in predelano« s pesticidi. Multinacionalke na področju farmacije in kemije imajo običajno na domačih tleh prepoved prodaje in uporabe najnevarnejših pesticidov, vendar prepovedi ne prepovedujejo izvoza teh strupenih substanc, s pomočjo podkupovanja jih vendarle plasirajo na določena tržišča, največ na trgih Azije, kjer lahko evidentiramo kar 15 najbolj iskanih in hkrati najnevarnejših  pesticidov:

Al-fostid – insekticid

BPMC    –  insekticid

Diazinon –  insekticid

Endosulfan – insekticid

Fosfamidon – insekticid

Karbaril – insekticid

Karbofuran – insekticid

Malation – insekticid

Mankozeb – fungicid

Monokrotofos – insekticid

Oksidimetonmetil – insekticid

Parationmetil – insekticid

Paraquat – herbicid

2,4 D – herbicid

Zn fosfid – insekticid.

 

Moč denarja je neverjetna, kajne? Že slutite paradoks? Hrano uvažamo tudi iz teh dežel…in uporaba pesticidov bo v prihodnosti povzročila eksplozijo problemov z zdravjem. Leta 1972 je bilo v svetu evidentiranih 500.000 primerov akutnih zastrupitev, leta 1985 kar milijon, leta 1990 pa že 3.000.000, od tega pa je  220.000 ljudi  za posledicami akutne zastrupitve s pesticidi umrlo. Ocene nenamernih zastrupitev s pesticidi se po svetu razlikujejo, nekatere dosegajo tudi številke 5.500.000 letno, smrtnost pa znaša 0,4 do 1,9%, je objavila WHO leta 1990. Poklicna izpostavljenost strupenim pesticidom je vzrok za 70% primerov; s  samomori skupaj je cca 220.000 smrtnih žrtev na leto, 6% jih umre zaradi poklicne izpostavljenosti, zaradi zastrupitve s hrano (zaradi pesticidov) pa jih umre 3%. Seveda so številke vsako leto večje, v svetu naj bi imelo težave z zdravjem zaradi zastrupitev s pesticidi 500.000.000 ljudi.

Pa poglejmo še nekaj  vrst pesticidov, ki niso »tako zelo strupeni«:

Nitrofen:  uporablja se kot selektivni kontaktni herbicid za zaustavljanje rasti – odmiranje trave in pleveli na poljih; delavci so izpostavljeni njegovemu negativnemu vplivu skozi kožo in dihalne organe, na splošno pa so izpostavljeni vplivu vsi ljudje skozi presnovo hrane teh poljščin. Pri agro delavcih so evidentirali redukcijo hemoglobina in belih krvnih telesc, nenormalnosti na serum encimskem nivoju, ovira pa tudi cholinesteraso – to je encim v srčni mišici. To kemikalijo so dajali podganam in mišim in v obdobju 78 tednov so poskusne živali razvile raka na jetrih, miši pri obeh spolih, pri podganah pa le samice.

Paration: je pesticid iz organskega fosforja; z njim so opravili podobne poizkuse na miših in podganah za obdobje 80 tednov. Povzročil je razvoj raka na adrenalnih žlezah pri obeh spolih poskusnih živali.

Chlordane:  je organo-klorinski pesticid, ki je bil prvič predstavljen že leta 1945; zaradi dolge obstojnosti v naravnem okolju so ga prepovedali (EPA) leta 1975, toda nekatere izpeljanke še vedno uporabljajo tudi danes kot insekticid pri zaščiti ananasa, jagod in citrusnih sadežev na Floridi. Povzroča raka na jetrih pri miših, čeprav je manj strupen kot ostali, še vedno močno stimulira centralni živčni sistem, je tudi mutagen.

Atrazin: je eden najbolj uporabljenih pesticidov v ZDA, reagira pa na podobno kislo okolje, kot je to v želodcu in tvori karcinogene; uporablja se kot  sredstvo za kontrolo rasti plevela predvsem pri koruzi, reagira na nitrite in tvori N nitrosoatrazine, ki je rakotvoren.

Dieldrin: je neurotoksin (je strup, ki uničuje tkiva živcev), odkrit leta 1950, vseskozi uporabljen kot insekticid za »zaščito« žit na žitnih poljih, uporabljali pa so ga tudi, za kontrolo in uničevanje mrčesa, škodljivcev in kot sredstvo za zaščito volnenih  – tekstilnih izdelkov pred molji. S testiranji na poskusnih živalih so ugotovili, da  pri večjih odmerkih povzroča raka na adrenalnih žlezah, pri nižjih odmerkih pa tumorje na  hipofizi in ščitnici.

Glufosinat: je herbicid, ki uniči vse zelenje, uporabljajo pa ga pri predelovanju gensko spremenjenih poljščin, koruze, pšenice, soje, saj so te gensko spremenjene poljščine odporne na njegovo delovanje; problem je v tem, da je na poskusnih živalih povzročal prirojene okvare in prezgodnje odmiranje celic v še nerazvitih možganih, živali so imele možganske okvare, rezultat tega pa so bile vedenjske motnje. Novorojenčki človeka, ki so bili izpostavljeni med nosečnostjo vplivom tega herbicida so bili rojeni z zajčjo ustnico, ranami na ledvicah, sečevodih, pri ženskah, ki so bile v stiku s tem herbicidom, je povzročil zmanjšano sposobnost za zanositev, pri že nosečih ženskah pa je povzročal tudi splave. Kmetom v Kanadi in ZDA, ki so uporabljali ta herbicid, so se rojevali otroci s prirojenimi okvarami, toda …očitno je pomemben le denar…Vir: Profesor Joe Kumins, Univerza Western Ontario – za več informacij je na voljo elektronski naslov: jcumins@uwo.ca;

Amitraz: uporabljajo za zaščito hrušk v zveznih državah Utah, Oregon, Washington, New York in Michigan proti listnim ušem. S poskusi so dokazali, da lahko povzroča tumorje na laboratorijskih živalih in da lahko predstavlja »majhno tveganje za razvoj raka pri ljudeh«. Pesticid uporabljajo še naprej, navkljub dejstvu, da je to izredno strupen in da so celo zelo nizki odmerki strupeni. Če je torej ortodoksna medicinska stroka, nutricionistična stroka zares zainteresirana za zdravje otrok v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah in zdravje odraslih ljudi, naj dovoli vrtcem, šolam in drugim institucijam uveljaviti zdrav, brezmesen način prehranjevanja otrok, v izogib trpljenja in krvavega pomora živali! Naj nehajo s promocijo svojega zaostalega, srednjeveškega neznanstvenega koncepta o virusih in bakterijah, navideznega zdravljenja in se posvetijo pravim stvarem!  Tudi “Sveti možje” vesoljne krščanske cerkve bi se lahko zamislili nad svojimi bolnimi predstavami v preteklosti in sedanjosti. V Praevangeliju namreč piše: “Ne ubijaj ne človeka, ne živali!” Požrešni Rimljani in Judje so dosegli konsens na Nikejskem Koncilu leta 325 in izbrisali: živali; za njih je bila to “samo beseda”…Od takrat naprej je dovoljeno trpljenje živali, klanje, ubijanje in žrtje njihovih  trupel. Ni bilo vedno tako, Sveti Gospodje…to se tiče tudi drugih “visoko razvitih duhovnih bitij”.

Da boste postali in ostali zdravi do izteka vaše biološke dobe vam znova  priporočam: »V svoje življenje uvedite čudoviti slog Naravnega Zdravja – Naravne Higiene, kar pomeni: biti dovolj na svežem zraku, biti dovolj na soncu, dnevna telesna aktivnost – trening, meditacija, dovolj počitka, dovolj spanja, branje motivacijskih knjig, knjig o Naravnem Zdravju – Naravni Higieni, kreativnega dela, poslušanje glasbe, ki jo imate radi, dovolj prijateljevanja, ljubezni; meščanski način hranjenja zamenjajte z Optimalno prehrano in  želje po vitkem, vitalnem,  zdravem za življenje sposobnem organizmu bodo uresničene. Dober tek ob surovem, svežem, zrelem sadju, nekaj zelenjave, občasno nekaj nepraženih oreščkov, lešnikov, semen, vse v mono-obrokih, torej eno vrsto sadja v enem obroku.  Če ste žejni, pijte le doma pripravljene sokove iz surovega zrelega sadja ali zelenjave in jih popijte takoj po pripravi…« Če boste živeli v skladu z Naravnimi Zakoni – če boste uvedli slog Naravnega Zdravja – Naravne Higiene vključno z Optimalno prehrano, ki je sestavni, ključni del sloga, ne boste razvili  bolezni; mar ni to dovolj velik razlog? Nikoli, nikoli ne pozabite, da je telo samoozdravljiv organizem, da vam zdravja ne more dati zdravnik, ne homeopat, ne kakršen koli “terapevt”, bioenergetik, vuduist (vse zanima le vaš denar)! Zdravje je zavestna odločitev!

Že starogrški filozof Sokrat (470 – 399 p. n. št.) je dejal: »Če kdo išče zdravje, ga najprej vprašaj, ali se je v prihodnosti pripravljen izogibati vzrokom za bolezen, šele potem mu lahko pomagaš!« In prav to počnemo v Klubu Naravnega Zdravja – Club of Natural Health.

 

 

 

Print Friendly, PDF & Email

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja