Oves

 

 

 
 
 
 

Botanično v Sloveniji poleg navadnega ovsa, ki je gojen, razlikujemo še tri vrste s štirimi podvrstami, ki rastejo kot plevel. Za prehrano pridelujemo navadni oves Avena sativa, ki je plevnat, in goli oves A. sativa ssp. nuda, ki mu ob mlačvi seme izpade golo brez plev, in še bizantinski oves A. byzantina, ki ga odlikuje velika odpornost proti suši. To enoletnico so k nam zanesli kot plevel v drugih vrstah žit in spada med rastline dolgega dne, kar pomeni, da zacveti, ko se dan daljša. Še vedno ga pogosto sejejo v predelih, kjer je otežena pridelava zahtevnejših žit, predvsem v Skandinaviji in alpskem delu Švice in Avstrije. Videz ovsa je nežnejši od drugih žit, modrikasto zeleno steblo in listi nosijo zrnje v povešajočih se latih v vrhu.

Zdravilci uporabijo celo rastlino

Uživanje ovsa varuje srce in ožilje. V zdravilstvu je uporabna cela rastlina. Za čaje in kopeli žanjemo oves, ko zacveti, razrežemo ga na manjše dele in posušimo v senci. Pomaga pri slabi prekrvitvi, lajša kožna obolenja, blaži ekceme, vnetja, srbeče izpuščaje in ugodno vpliva na počutje.

Plod deluje tudi protimikrobno in pomirjevalno na telo. Kadar nam primanjkuje vlaknin za pravilno delovanje prebavil, priporočajo uživanje ovsenih kosmičev, ki med drugim znižujejo tudi raven sladkorja in holesterola v krvi in ugodno vplivajo na množino bakterijske flore v črevesju, kar zboljša prebavo in preprečuje zaprtje pa tudi nastanek raka na črevesju.

Ovseni kruh

  • 60 dag ovsene moke
  • 30 dag pšenične moke
  • kocka kvasa
  • žlička sladkorja
  • nekaj žlic mlačnega mleka
  • sol
  • približno 3 dl ali nekaj več mlačne vode

Iz kvasa, žličke sladkorja, mlačnega mleka in nekaj žlic moke pripravimo kvasni nastavek. V posodi zmešamo obe moki, dodamo vzhajan kvas, sol in toliko tekočine, da zamesimo testo. Dobro pregneteno testo oblikujemo v štruco ali hlebec, položimo v nameščen visok pekač in pokrijemo s prtičem. Ko vzhaja, testo na vrhu rahlo zarežemo s kratkimi rezi in v ogreti pečici pečemo 40 minut pri 180 °C. Pečico ugasnemo in pustimo kruh v njej še 5 minut. Pečenega preložimo na desko in pokritega počasi ohladimo.

Iz mladega zelenega ovsa stisnemo klorofilni sok, ki ga pijemo zjutraj na tešče za boljše splošno počutje.

Zdrav način bivanja priporoča ovseno slamo za bio ležišča in slamarice, s finimi, očiščenimi plevami napolnjeni vzglavniki pa so za mirnejši spanec.

Slamo uporabljajo tudi za toplotno energijo in izolacijo bivalnih prostorov.

Oves za zrnje in moko

Oves se prideluje večinoma za zrnje. S finim mletjem dobimo moko, z grobim pa ovseni drobljenec in zdrob. Zrnje plevnatega ovsa je treba prej oluščiti na stopah ali posebnih strojih za luščenje, včasih tudi obrusiti. Oluščeno je moknato in sladkastega okusa in ga uporabljamo kot kašo z imenom ovseni rižek, ki ga je treba pred kuhanjem namakati od dve do tri ure.

Iz toplotno obdelanega in razkosmičenega pridobivamo kosmiče.

Ovseni kruh – ovsenjak – je črn, težak in suh, zanj so pravili, da je kruh revežev. Ker ovsena moka ne vsebuje lepka, ji za peko današnjih posebnih vrst kruha dodajamo pšenično moko.

Moka se tudi rada navzame vlage, zato je najbolje, da si pred vsakokratno uporabo nameljemo količino, ki jo nameravamo porabiti. Tudi pri shranjevanju pazimo, da bo vedno v suhem prostoru.

Za žgance iz ovsene moke so včasih rekli, da v ustih bodejo, še posebno če moke niso presejali na dovolj gostem situ in je bilo v njej še dosti zdrobljenih plev in res. In kadar jim kdo ni bil pogodu, so znali reči, da je tečen kot ovseni žganci. 

Napitek iz grobo mletega ovsenega rižka

Za osvežilen in krepilen napitek namočimo 2 žlici zdrobljenega rižka ali kosmičev v 3 dl hladne vode in pustimo stati 15 minut. Nato dodamo žlico medu in limonov sok, premešamo in počasi popijemo.

Print Friendly, PDF & Email